Adolf Loos

UVOD

Adolf Loos je bil avstrijsko-češkoslovaški arhitekt, rojen 10.decembra leta 1870 v Brnu. Znan je postal predvsem zaradi svojih revolucionarnih in edinstvenih idej v knjižnih delih, hkrati pa tudi po modernih stavbah, ki jih je načrtoval. Nasprotoval je Dunajski secesiji, in se vključeval v gibanje moderne arhitekture.

Slika 1: Adolf Loos, 1904, portret

 

ŽIVLJENJEPIS

Adolf Loos se je rodil v Brnu in odraščal pod velikim vplivom svojega očeta, ki je bil po poklicu slikar in kipar. Tako je Adolf Loos  veliko svojega časa prebil v očetovi delavnici. Leta 1879 oče umre in njegov posel nadaljuje mati.

Leta 1880 začne s šolanjem na šoli v Brnu, ki je ni končal in se je prepisal na trgovsko šolo  v Reichenbergu, ki jo je zaključil leta 1889. Od leta 1889 je do leta 1890 nadaljeval s šolanjem za dva semestra na tehnični univerzi Royal Saxon Tehnical University v Dresnu. Kasneje, leta 1890 pa je začel s služenjem vojaškega roka in leta 1891 postal rezervist.
V poletju leta 1893 je Adolf odšel v Ameriko, kjer je obiskal kar nekaj vplivnih razstav tistega časa.V tem času je živel pri stricu v Philadelphiji, kasneje leta 1894 pa se preseli v Manhatan. Zaposli se kot polagalec ploščic, pomivalec posode in tehnični risar. Ameriška arhitektura se mu je zdela zelo funkcionalna in največji vpliv nanj je pustil arhitekt Louis Sullivan. Maja, leta 1896 pa je bil zopet poklican v vojsko in se je vrnil v Brno.
Na poti je obiskal London. Leta 1896 je začel z delom na Dunaju, kjer je spoznal nekaj prijateljev oz. somišljenikov. Loos je bil poročen kar trikrat. Z ženami je tudi po ločitvi ostal v dobrih odnosih. Leta 1918 je bil diagnosticiran za rakom, pri svojih 50-ih letih pa je bil že skoraj popolnoma  gluh. Umrl je v starosti 62 let,  23.avgusta, leta 1933 v Klagsburgu blizu Dunaja.

slika 2: Adolf Loos, 1905, portret

Slika 3: Adolf Loos štiri leta pred smrtjo, 1929, portret

DELA

Adolf Loos je bolj poznan po svojih knjižnih delih kot po arhitekturnih. Težil je k minimalizmu in zavračal kakršenkoli ornament, stavbo pa je želel narediti  predvsem funkcionalno. Kot rezultat načel so njegove stavbe  izčiščene in praktične. Svoj odnos do ornamenta obširno predstavi  v knjigi ,,Ornament in zločin’’. Njegova dela so  sprožila velik odziv saj so njegova načela nasprotovala takratnemu gibanju oziroma dunajski secesiji.

Café museum , Dunaj

Loos je z oblikovanjem tega Caféja radikaliziral arhitekturno barvanje tistega časa. Café ne sovpada s takratnim secesijskim gibanjem in oblikovanjem. Loos se je v interjerju znebil vsakršnega značilnega detajla, ki bi ga takratni obiskovalec lahko pričakoval. Interjer je oblikoval s pomočjo pastelno obarvanih sten, mahagonijevega pohištva in ,,bentwood’’ rdeče-lesnimi stoli.

Slika 4: Adolf Loos, 1899, Cafe Museum, interjer

Dizajn je bil tako radikalen, drugačen da je bil oklican za ,,Café Nihilism’’. Café je s svojim kontrastom do secesijske stave postal prijeten prostor za druženje dunajskih umetnikov in pisateljev.

Loos je prav tako oblikoval tudi pohištvo. Predelal je znane stole oblikovalcev ,,Thonet and Kohn’’ in jim dal novo, bolj eliptično obliko. Tako so stoli postali bolj mehke oblike, hkrati pa so ostali stabilni. Prostor je bil v obliki črke L , s pastelno zelenimi stenami in marmornatimi mizami. Strop je bil bele barve ‘’krasile’’ pa so ga zlate kovinske cevi, ki prekrivajo električne povezave. Prav tako so bile na stenah plinske svetilke, ki so omogočale svetlobo ob izgubi elektrike. Same luči so bile neokrašene.
Kasneje, v zgodnjih 30.letih 19.stoletja, je arhitekt Josef Zotti prenovil in spremenil Café, s tem pa opazno spremenil eno izmed prvih pomembnih del Loosa kot arhitekta, ki je v tistem času bival v neposredni bližini Café-ja.

Slika 5:  Adolf Loos, 1899, Cafe Museum, tloris

Slika 6: Adolf Loos, 1899, Café Museum, detajl interjerja, interjer

 Turnowski apartment, Dunaj

Stanovanje Turnowski je eden izmed redkih muzejsko ohranjenih primerkov Loosovega načrtovanja interjerja stanovanja. Loos je načrtoval posebno sobo za kajenje. V stanovanje je vključil staro pohištvo, ki ga je prejel od strank in ga združil s pohištvom, ki je  na pogled značilen za kabinete in popolnoma običajen in pričakovan.

Stanovanje arhitekta, Dunaj

Po vrnitvi iz Združenih držav Amerike (1896 ) je Loos  stanoval na Karlsplatzu.  Stanovanje je obsegalo dnevno sobo, spalnico, majhen kamin, salon, kuhinjo ter kopalnico. Stanovanje je pomembno zato, ker je bilo načrtovano po zgledu takratnih ameriških in angleških stanovanj.

Slika 7: Adolf Loos, 1908, Loosovo stanovanje, interjer

slika 8: Adolf Loos, 1908, ura iz Loosoveg stanovanja, detajl

Villa Karma, Clarens, Montereux

Loos je leta 1903 prenovil Villo Karmo, ki je bila v lasti Theodorja Beerja. Hiša je bila prizidana s treh strani za pribljižno 3,5 m. Hkrati je Loos stavbo povišal za eno nadstropje. Delo je bilo večkrat prekinjeno, naloga pa je bila kasneje zaupana drugem arhitektu, to je Maxu Fabianiju. Loos projekta ni izpeljal do konca, vendar ga lahko prištejemo k njegovim pomembnejšim delom. Izbiral je različne materiale in z njihovimi karakteristikami in lastnostmi kazal kako inovativen arhitekt je.  Menil je da ni ornament tisti ki definira neko arhitekturo, ampak je to material.  Vhod v stavbo je ovalen, oblečen v črn, bel in rdeč marmor v kontrastu z zlatim mozaikom.  V knjižnici je viden kontrast črno-belega žilasto teksturiranega marmorja in lesenih knjižnih polic. Kopalnica ima prav tako črno-bele  marmornate plošče in deluje masivno v kontrastu z mahagonijevimi lesenimi letvami.

slika 9: Adolf Loos, 1903 – 1906, Villa Karma

slika 10: Adolf Loos, 1903 – 1906, Villa Karma

 American Bar, Dunaj

Pri Kärner baru arhitekt ustvari učinek oziroma občutek, da smo v nadvse odprtem prostoru, ter v zasebnem in intimnem hkrati. Znan je po  karakternih in luksuznih, senzualnih materialih. Bar s točilnim pultom, zaseda kar tretjino vsega prostora. Preostalo površino pa zasedejo prostori za sedenje, v obliki črke ,,u’’. Iz ulice, bar opazimo zaradi edinstvenega vhoda. V zgornjem delu je prizmasta oblika sestavljena iz barvnega stekla, ki ponazarja Ameriško zastavo in ime bara (tudi America Bar). V spodnjem delu pa pridemo do treh vhodnih vrat v zlati barvi. Prvotno so srednja vrata služila kot vhod v bar. Prostor deluje kot optična iluzija zaradi uporabe stekla in ogledal. Prostor je edinstven, to je dosegel z uporabo materialov kot so marmor, oniks, mahagoni, medenina, barvno steklo ter svilenkasto blago.

Slika 11: Adolf Loos, 1908, American bar/Kartner bar,  vhod v bar

Slika 12: Adolf Loos, 1908, American bar,  interier

Hiša na Michaelerplaz-u, Dunaj

Looshaus (znana tudi kot the Goldman & Salatsch Building) velja za eno vodilnih oziroma značilnih del gibanja dunajske moderne. Hiša izraža odpor do ornamenta in  zgodovinskih značilnosti, ki so jih arhitekti poprej uporabljali v času dunajske secesije. Loos je projekt sprejel leta 1909, stavba pa je bila končana  leto pozneje.  Z odprtjem je stavba šokirala dunajsko javnost oziroma takratne obikovalce.  Zaradi  nenavadnosti in neornamentnosti, ki je bila seveda značilna za Loosa, se je ljudem zdela prazna in pusta. Znano je tudi,  da so jo ljudje celo poimenovali ‘’ženska brez obrvi’’ saj naj bi delovala tako zaradi pomankanja ornamentov na oknih stavbe.

Slika 13: Adolf Loos, 1909, Hiša na Michelersplatzu, pročelje

 Steiner House, Dunaj

Hiša je zasnovana za  Lilly Steiner in njenega soproga. Nahaja se v dunajskem predmestju. Adolf Loos je bil odličen pri arhitekturnih načrtih, ki je omejevalo veliko oziroma zahtev. Dovoljena je bila eno nadstropna hiša, s frontalnim pogledom na ulico in  mansardim oknom, ki je zgrajen na polkrožni strehi.
Hiša Steiner je postala  znan primer moderne arhitrkture tistega časa in okolja  in je igrala vodilno vlogo pri prepoznavnosti Loosa kot arhitekta. Skoraj vsa literatura tistega časa  tretira hišo  oz . njen vrt kot racionalno in hkrati radikalno načrtovano  enoto.

Slika 14: Adolf Loos, 1910, Steiner House

Slika 15: Adolf Loos, 1910,  Steiner House, shema/načrt

Ostala dela

Križe-trgovina za gospode (Dunaj), Chicago Tribune Column, Spanner počitniška / podeželjska hiša, Tristan Tzara House (Paris), Josephine Baker House, Moller House , Villa Müller, Praga Khuner podeželjska hiša, Kreuzberg.

POVZETEK

Adolf Loos je bil Avstrijsko-Češkoslovaški arhitekt. Rodil se je v Brünnu, leta 1870. Znan je postal zaradi svojih revolucionarnih in edinstvenih idej tako v svojem pisanju kot v arhitekturi. V svojem eseju ”Ornament and Crime” je zagovarjal gladke in enostavne površine v kontrastu z razkošno dekoracijo Dunajske secesije. Prispeval je k teoriji in kritiki modernizma v arhitekturi in oblikovanju. Nekatera od njegovih najpomembnejših del so: Cafe Museum, The Turnowski apartment, Steiner House…  Kazal je zgodnje znake demence, pred smrtjo pa je doživel kap. Umrl je avgusta leta 1933 v starosti 62 let. Pokopan je na Dunaju v Zentralfriedhof, poleg drugih velikih umetnikov in glasbenikov. Njegova dela so prispevala k razvoju modernizma. Njegova premišljena izbira materialov, strast do umetne obrti in uporaba ”Raumplan” so še vedno občudovani.

SUMMARY

Adolf Loos was an Austrian- Czechoslovakian architect, born in Brünn in the year 1870. He became famous because of his revolutionary and unique ideas in his writting and also in his architecture. In his essay ‘’Ornament and Crime” he advocated smooth and clear surfaces in the contrast to the lavish decorations of the Vienna Secession. He contributed a body of theory and criticism of Modernism in architecture and design. He was able to work on big projects, some of his major works are: Cafe Museum, The Turnowski apartment, Steiner House…  Adolf Loos exhibited early signs of dementia, and suffered a stroke before his death. He died in August 1933, aged 62. His body was taken to rest in Vienna’s Zentralfriedhof, where he is burried among other great artists and musicians of the city. His influence on other architects and designers is great and he added a big contribution to the early development of Modernism. His careful selection of materials, passion for craftmanship and use of ”Raumplan” (the considered ordering and size of interior spaces based of function) are still admired.

VIRI

Besedilni vir

SARNITZ, August. 2003. ADOLF LOOS 1870 – 1933 Arhitect, Cultural Critic, Dandy.  TASCHEN GmbH. ISBN 3-8228-2772-X

Slikovni viri

Slika 1: Adolf Loos (1904) portret [ slika ] [Citirano 03.04., 2019, ura : 9:02 ] Dostopno na spletnem naslovu : https://de.wikipedia.org/wiki/Datei:Adolfloos.2.jpg (CC)

slika 2: Adolf Loos (1905) portret [ slika ] [ Citirano  : 03.04, 2019 ura: 9:46 ] Dostopno na spletnem naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:AdolfLoos_um_1905.jpg  (CC)

Slika 3: Adolf Loos štiri leta pred smrtjo (1929) portret  [slika ] [Citirano : 03.04, 2019, ura : 9:48 ] Dostopno na spletnem naslovu:   https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Adolf_Loos_(1870%E2%80%931933)_1929_%C2%A9_Trude_Fleischmann_(1895%E2%80%931990).jpg  (CC)

Slika 4: Adolf Loos, 1899, Cafe Museum, interjer [ slika ] [ Citirano : 18.05, 2015, ura : 08:10 ] Dostopno na spletnem naslovu : http://www.urbipedia.org/index.php?title=Caf%C3%A9_Museum   (CC-BY)

Slika 5:  Adolf Loos (1899) Cafe Museum, tloris  [ slika ]  [ Citirano : 18.04, 2015 , ura: 10:30 ] Dostopno na spletnem naslovu : http://www.urbipedia.org/index.php?title=Caf%C3%A9_Museum  (CC-BY)

Slika 6: Adolf Loos (1899) Café Museum, detajl interjerja, interjer [slika] [Citirano : 18.april, 2015 , ura : 10:45 ] Dostopno na spletnem naslovu : https://www.urbipedia.org/hoja/Archivo:Loos.Cafe_museum.4.jpg  (CC-BY)

Slika 7: Adolf Loos (1908) Loosovo stanovanje, interjer [slika] [ Citirano : 03.04. , 2019 , ura : 9:47 ] Dostopno na spletnem naslovu: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/02/Adolf-loos-wohnung-apartment.jpg  (CC)

slika 8: Adolf Loos (1908) ura iz Loosoveg stanovanja, detajl [slika] [Citirano : 17.04, 2019 , ura : 8:16 ] Dostopno na spletnem naslovu : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/73/Clock_from_living_room_of_the_Arthur_Friedmann_apartment%2C_Vienna_by_Adolf_Loos.JPG  (CC)

slika 9: Adolf Loos (1903 – 1906) Villa Karma  [slika] [Citirano : 17.04.2019 , ura : 8:05 ] Dostopno na spletnem naslov:
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Loos6.JPG  (CC)

slika 10: Adolf Loos (1903 – 1906) Villa Karma [slika] [Citirano : 17.04.2019, ura : 11:12 ] Dostopno na spletnem naslovu : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/09/Loos8.JPG  (CC)

Slika 11: Adolf Loos (1908) American bar/Kartner bar,  vhod v bar [slika] [Citirano : 17.04. 2019, ura : 10:04 ] Dostopno na spletnem naslovu:  https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8e/American_Bar_Adolf_Loos_Vienna_1908_01.jpg  (CC)

Slika 12: Adolf Loos (1908) American bar,  interier [slika] [Citirano : 17.04.2019, ura : 11:12 ] Dostopno na spletnem naslovu: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/20/American_Bar_Adolf_Loos_innen.JPG  (CC)

Slika 13: Adolf Loos (1909) Hiša na Michelersplatzu, pročelje [slika] [Citirano : 17.04.2019, ura : 11:18 ] Dostopno na spletnem naslovu: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0e/Looshaus_Michaelerplatz.JPG  (CC)

Slika 14: Adolf Loos (1910) Steiner House [slika] [Citirano : 17.04. 2019, ura : 08:31 ] Dostopno na spletnem naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SteinerHouse.jpg  (CC)

Slika 15: Adolf Loos (1910)  Steiner House, shema/načrt [slika] [Citirano : 17.04.2019, ura : 10:08 ] Dostopno na spletnem naslovu: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3d/Adolf_Loos_Haus_Strasser_plans.jpg  (CC)

AVTORJI

PREBIL Vida in TEHOVNIK Vesna (2014/15)
KREGAR Kaja 4.G (2016/17)
JURJEVČIČ Rina 4.F (2018/19)